Miha Dešman je rojen leta 1956 v Gornjem Gradu. Diplomiral je na Fakulteti z arhitekturo v Ljubljani leta 1981 in nadaljeval s podiplomskim študijem na IUAV v Benetkah. Od leta 1982 je samostojni arhitekt v Ljubljani, član Društva arhitektov Ljubljana, član galerije DESSA in član sveta galerije DESSA. S Katarino Pirkmajer Dešman ustanovi arhitekturni atelje Dešman (1983-2003). Leta 2004 s kolegi soustanovi arhitekturni biro DANS arhitekti. Od leta 2010 poučuje zgodovino in teorijo arhitekture ter projektiranje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Je glavni in odgovorni urednik mednarodne revije za teorijo arhitekture AB od leta 1995. Dolga leta je bil član uredništva ter tehnični in likovni urednik knjižne zbirke Krt, ki je leta 1988 prejela Plečnikovo nagrado za delo na področju teorije arhitekture. Napisal je preko 250 člankov in esejev, objavljenih v knjigah ter strokovnih in poljudnih medijih. Bil je predsednik DAL med 2003 in 2006 ter je predsednik upravnega odbora Plečnikovega sklada od 2006.

Več / More

Vlatka Ljubanović je rojena leta 1971 na Reki. Diplomirala je leta 1998 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in magistrirala na UPC in CCCB v Barceloni leta 2001. Od leta 1998 je samostojna arhitektka v Ljubljani in ustanovi skupaj z arhitektom Rokom Bogatajem studio za arhitekturo Nova stran. Leta 2004 s kolegi soustanovi arhitekturni biro DANS arhitekti. Je članica Društva arhitektov Ljubljana in galerije DESSA ter od leta 2012 članica sveta galerije DESSA. Med leti 2008 in 2014 je bila članica izvršnega odbora Društva arhitektov Ljubljana. Od leta 2012 deluje kot sodelavka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

S skupino avtorjev je prejela runner up nagrado na natečaju Europan leta 1998. Poleg arhitekturnega dela je sodelovala v umetniških in oblikovalskih projektih, pri nastanku knjige »A map to paradise from Ljubljana«, pri razstavi Peter Greenaway leta 2000 in pri kostumografiji »Projekt 5: Manifestacije doma« leta 2005 oboje v produkciji Zavoda Muzeum. Kot arhitekturna sodelavka je delala z umetnico Marjetico Potrč.

DANS arhitekti so prejeli številne nagrade za natečajne projekte, bili nominirani za priznanje Piranesi (2008) in za Plečnikovo priznanje (2010). V zadnjem času so prejeli Zlati svinčnik 2013, Prvo nacionalno nagrado za leseno gradnjo 2013 in bili nominirani za Brick Award (2014). Njena dela so bila predstavljena na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini ter v domačem in tujem strokovnem tisku.

Eva Fišer Berlot je rojena leta 1969 v Ljubljani. Diplomirala je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani leta 1997. Od leta 1998 je samostojna arhitektka v Ljubljani ter deluje v Ateljeju Dešman (1998-2003). Članica Društva arhitektov Ljubljana in članica galerija DESSA. Je soustanoviteljica in članica biroja DANS arhitekti (2004). Leta 2014 pridobi naziv in licenco za izdajo energetskih izkaznic in je strokovnjakinja za področje energetskih sanacij.

DANS arhitekti so prejeli številne nagrade za natečajne projekte, bili nominirani za priznanje Piranesi (2008) in za Plečnikovo priznanje (2010). V zadnjem času so prejeli deljeno Evropsko nagrado za urbani javni prostor (European Prize for Urban Public Space 2012, joint winner) za preureditve nabrežij in mostove na Ljubljanici in bili za isto delo nominirani za nagrado Mies Van der Rohe 2015, prejeli so Zlati svinčnik 2013, Prvo nacionalno nagrado za leseno gradnjo 2013 in bili nominirani za Brick Award (2014). Njena dela so bila predstavljena na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini ter v domačem in tujem strokovnem tisku.

Katarina Pirkmajer Dešman je rojena leta 1957 v Ljubljani. Diplomirala je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani leta 1981 in nadaljevala podiplomski študij na IUAV v Benetkah. Od leta 1982 je samostojna arhitektka v Ljubljani, članica Društva arhitektov Ljubljana ter ustanovitvena članica galerije DESSA. Od leta 2012 je članica sveta galerije DESSA. Z Mihom Dešmanom ustanovi arhitekturni atelje Dešman (1983-2003). Leta 2004 s kolegi soustanovi arhitekturni biro DANS arhitekti.

Leta 1990 je za svoje arhitekturno delo prejela priznanje Piranesi, leta 2004 je bila nominirana za Plečnikovo priznanje.

DANS arhitekti so prejeli številne nagrade za natečajne projekte, bili nominirani za priznanje Piranesi (2008) in za Plečnikovo priznanje (2010). V zadnjem času so prejeli deljeno Evropsko nagrado za urbani javni prostor (European Prize for Urban Public Space 2012, joint winner) za preureditve nabrežij in mostove na Ljubljanici in bili za isto delo nominirani za nagrado Mies Van der Rohe 2015, prejeli so Zlati svinčnik 2013, Prvo nacionalno nagrado za leseno gradnjo 2013 in bili nominirani za Brick Award (2014). Njena dela so bila predstavljena na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini ter v domačem in tujem strokovnem tisku.

Maja Cvelbar je rojena leta 1995 v Novem mestu. Magistrirala je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani leta 2020. Od leta 2021 je samostojna arhitektka in deluje v biroju Dans arhitekti v Ljubljani. Je članica Društva arhitektov Ljubljana. Že v času študija je sodelovala na številnih projektih, ki so bili medijsko odmevni. S projektom Beeinfo (urbani učni čebelnjak, v sklopu interdisciplinarnega projekta ŠIPK z naslovom Urbano čebelarstvo in izzivi v oblikovanju (UrbanBee) je prejela nagrado Perspektivni – industrijsko oblikovanje BIG SEE 2019, ki se podeljuje mladim na področju mode, arhitekture, produktnega in industrijskega oblikovanja. Dvakrat se je udeležila mednarodne delavnice v Pescari, Italiji, in enkrat delavnice v Franciji. Magistrirala je leta 2020 z odlično oceno, njena magistrska naloga Idejna zasnova centra starejših na podeželju: primer Šentjernej je bila nominirana za Plečnikovo študentsko priznanje.

Kot članica avtorske skupine je skupaj z DANS arhitekti prejela številne nagrade in priznanja na javnih arhitekturnih in urbanističnih natečajih, med drugim nagrado za objekt kulturnega centra v Grosupljem, 2020, 2. nagrado na javnem natečaju za večstanovanjski objekt Erjavčeva, 2019, 3. nagrado na natečaju za športno dvorano Bovec, 2019, zvišano 2. nagrado stanovanjska soseska Zlati grič v Velenju, 2021, 1. nagrado za osnovno šolo dr. Mihajla Rostoharja Krško, 2022.