Hiša Hospic

Hospic kot dom za zadnje dni nosi v sebi predvsem resne strani življenja, bolezen in slovo. Zato je bistvenega pomena možnost poistovetenja, pa tudi varno počutje. Arhitekturna zasnova razvija kategorije s pozitivnim ambientalnim in psihološkim delovanjem. Uporabljeni so topli materiali in barve ter oblike, ki so ljudem razumljive in poznane. Želeli smo, da bi bila hiša, v kateri se soočimo s slovesom prepoznavna, zato je njen nagovor izrazit. Po svoji obliki in materializaciji spominja na veliko kmečko peč s polji opeke v dveh barvah ter ograjami iz potiskanega stekla z vzorcem iz Plečnikovega ex librisa. V večplastni red plašča so vtkane ideje o trdnosti tradicije, o cikličnosti življenja ter o človeški krhkosti in minljivosti. Nadstrešek iz vidnega betona kot “Casa piccola” interpretira merilo obulične zazidave, napis na njem pa govori o javni vsebini. Hkrati pa stena nadstreška zastira vhod, da ostane notranjost in delovanje hiše zavito v skrivnost. V notranjosti hiše s skoraj kvadratnim tlorisom je z uporabo naravne svetlobe in lesa zasnovan topel in domač ambient. Hiša ima osrednje jedro, okrog katerega se dviga stopnišče, ki povezuje skupne prostore v vseh etažah iz katerih se odpro pogledi v vse smeri neba.